Nepravilen tlak v pnevmatiki neposredno vpliva na porabo goriva (oziroma energije) in obstojnost pnevmatik, seveda pa tudi na vozne lastnosti. Zato je redno preverjanje pritiska v pnevmatikah eno najbolj preprostih pa hkrati najučinkovitejših metod za ugodno porabo goriva, čim nižjo obrabo in seveda tudi za ustrezno oziroma pričakovano obnašanje vozila na cesti.
Raziskav o tem, kako površni so kljub vsem pozivom zakonodajalcev in proizvajalcev vozniki, je kar precej. Ena od zadnjih Michelinovih pravi, da več kot 60 odstotkov voznikov vozi z nepravilnim tlakom v pnevmatikah (v glavnem prenizkim), druga pravi, da 40 odstotkov voznic in voznikov preverja tlak le enkrat letno. To seveda poleg potencialne nevarnosti na cesti vodi tudi k precej večji skupni porabi goriva, kar je pred leti ugotovila tudi Evropska komisija, ki je že konec leta 2014 uvedla zakon, s katerim obvezuje proizvajalce k vgradnji sistema zaznavanja pritiska v pnevmatikah in opozarjanja na preveliko odstopanje (t.i. sistem TPMS ali Tyre pressure monitoring system). In to šest let za podobnim zakonom, ki so ga sprejeli v ZDA (tam so takrat izračunali, da lahko s tem sistemom letno rešijo 70 življenj, v Nemčiji pa so ugotovili, da je kar 41 odstotkov nesreč povezanih s nepravilnim tlakom v pnevmatikah).Tak sistem voznika opozarja na preveliko odstopanje od nastavljene vrednosti in ga pozove, naj se čimprej ustavi vozilo in preveri pritisk v pnevmatikah. Deluje na osnovi podatkov tipal ABS in ESP sistema in zaznava drobne nepravilnosti hitrosti vrtenja koles(a) zaradi spremembe pritiska, ki vpliva na obseg. Podatke računalnik preračunava ter javlja vozniku. V prvem primeru gre za tako imenovani posreden sistem, seveda pa obstaja še neposreden sistem, ki je natančnejši (in dražji) ter odčitava vrednosti preko tipala na vsakem kolesu (običajno v ventilu), ki potem podatke pošilja preko radijskih signalov neposredno v računalnik, ki jih posreduje vozniku preko informacijskega zaslona.
Vsaj enkrat na mesec (še bolje na 14 dni) naj bi preverili pritisk v pnevmatikah, kar je enostavno opravilo na vsakem bencinskem servisu. Toda preden se odpravite tja le preverite, kaj svetuje proizvajalec za vaš tip (in dimenzijo) pnevmatike. Podatek najdete v navodilih ali bolj preprosto na nalepki na okvirju vrat ali na pokrovčku posode za gorivo. Bodite pozorni tudi na dve vrednosti, ki jih navajajo – za običajno in večjo obremenitev. Za referenčno vrednost morajo biti pnevmatik seveda hladne, kar bolj preprosto pomeni, da naj z njimi ne bi prevozili več kot dva do tri kilometre (če sploh), preden pomerite tlak v njih. In še – če ima vaš avtomobil rezervno kolo, nikar ne pozabite preveriti tlaka tudi tam. Vedite tudi, da imajo lahko sodobni avtomobili tudi tako imenovani kolo manjših dimenzij (če sploh), ki omogoča nižje hitrosti, pritisk v takšnem ‘mini’ kolesu pa je drugačen (običajno višji).
Za vsakdanjo vožnjo, krajše dnevne vožnje, torej z nižjimi hitrostmi, je bolje izbrati ‘delno obremenitev’, kar pomeni tudi nižji pritisk in tako bo vožnja udobnejša. Pri daljših vožnjah, pred daljšim potovanjem in predvsem takrat, ko je avtomobil polno (ali skoraj polno) obremenjen (poletni počitniški izlet), pa ne pozabite tlak povišati do svetovane vrednosti. Na ta način bo pnevmatike laže zdržala obremenitve z manj deformacijami, poraba bo nižja, vodljivost zadovoljiva, zavorna pot pričakovano dolga (oz. kratka).
Vsekakor lahko ob porabi in obrabi pri previsokem ali prenizkem pritisku računate tudi na bolj ali manj opazne spremembe pri voznih lastnostih. Te so lahko pri minimalnih odstopanjih le neprijetne, sicer pa tudi nevarne. Pri najbolj pogostem (opazno) prenizkem tlaku lahko to čutite kot nenatančnost vodenja, kot neodzivnost v zavojih, v poslabšani smerni stabilnosti, nemirnosti pri zaviranju in podaljšani zavorni poti. Seveda obstaja v skrajni meri tudi možnost snemanja pnevmatike s platišča v ostrem zavoju. Pri previsokem pritisku boste to občutili kot vpliv na udobje (več potresavanja), v slabši smerni stabilnosti, v slabši oprijemljivosti, v odzivnosti ter seveda v nesimetrični obrabi (sredinski del je bolj obrabljen)